Dve najbolj znani teoriji osebnosti

Teorija Velikih 5

Teorija Velikih 5, znana tudi kot model petih velikih faktorjev, je bila prvič zasnovana v 1980-ih in vključuje pet ključnih dimenzij osebnosti: ekstravertnost, sprejemljivost, vestnost, nevroticizem in odprtost za izkušnje. Ta teorija temelji na številnih raziskavah, ki so pokazale, da te dimenzije zajemajo bistvene vidike človeške osebnosti. Najbolj prepoznan vprašalnik, ki temelji na tej teoriji, je BFQ (Big Five Questionnaire).

Teorija vključuje naslednje dimenzije: 

• EKSTRAVERTNOST (toplina, družabnost, asertivnost, aktivnost, iskanje vzburjenja, pozitivna čustva): Vključuje osebnostne poteze, kot so zgovornost, energičnost in odločnost. Ekstraverti v primerjavi z introverti več govorijo in hitreje začenjajo pogovore. Za njih je značilen daljši očesni kontakt in imajo širšo socialno mrežo. Ekstraverti bolj pogosto izbirajo poklice, kjer so v neposrednem stiku z drugimi, kot npr. kariera v prodaja, marketingu ali poučevanju. Intraverti imajo raje poklice, kjer več časa delajo sami, npr. umetniki, matematiki, inženirji, raziskovalci.
• SPREJEMLJIVOST (zaupanje, odkritost, altruizem, ustrežljivost, skromnost, naklonjenost): Nanaša se na motivacijo vzdrževanja pozitivnih odnosov z drugimi. Vključuje simpatičnost, prijaznost in ljubeznivost. Sprejemljivost je najpomembnejša lastnost v medosebnih odnosih. Pomagala naj bi posameznikom in skupini, da premagajo neizogibne frustracije, povezane z življenjem v skupini.
• VESTNOST (kompetentnost, red, odgovornost, potreba po dosežkih, samodiscipliniranost, previdnost): Vključuje osebnostne značilnosti organiziranosti, sposobnosti načrtovanja in temeljitosti. Raziskave kažejo, da med petimi velikimi faktorji vestnost največ pripomore k uspehu v šoli in na delovnem mestu.
• NEVROTICIZEM (anksioznost, jezna sovražnost, depresivnost, nesproščenost, impulzivnost, ranljivost): Označuje osebnostne poteze, povezane z napetostjo, muhastim razpoloženjem in anksioznostjo. Posamezniki z močno izraženim nevroticizmom so anksiozni, ranljivi, nagnjeni k doživljanju krivde, primanjkuje jim samozaupanja in so hitro frustrirani.
• ODPRTOST včasih kulturnost (domišljija, estetika, nove dejavnosti, občutja, ideje, vrednote): Opisuje značilnosti oseb z visoko stopnjo domiselnosti, intelekta in s širokim spektrom zanimanj. Označuje odprtost do izkušenj. V kombinaciji z vestnostjo naj bi bile odprte osebe najuspešnejše v šoli.

Eysenckova Teorija Osebnosti

Eysenckova teorija osebnosti, razvita med leti 1940 in 1980, vključuje tri glavne dimenzije: ekstravertnost, nevroticizem in psihoticizem. Eysenck je verjel, da te dimenzije najbolje opisujejo variabilnost človeške osebnosti. Njegova teorija je temeljila na bioloških dejavnikih in je bila podprta z obsežnimi raziskavami. Za merjenje teh dimenzij je razvil vprašalnik EPQ (Eysenck Personality Questionnaire) oz. EPQ-R.

Teorija vključuje naslednje dimenzije: 

• Psihoticizem: Ljudje z visokimi ocenami P so nagnjeni k temu, da so okrutni, nečloveški, socialno brezbrižni, sovražni, agresivni, nesmotrni, nevarni, jih ne zanimajo drugi in nestrpni. Pokažejo nagnjenost k ustvarjanju težav drugim, omalovaževanju, motečem delovanju in pomanjkanju empatije.Izraz psihotizem je psihiatrične narave in v izogib takojšnjemu zaključku, da so visoki rezultati psihološko moteni, je na splošno bolj zaželen izraz tough-mindedness, saj bolj poudarja razvojne stopnje patologije kot obstoječe razmere.
• Ekstravertnost: Outgoing, impulziven, neoviran, ima veliko socialnih stikov in rad sodeluje v skupinskih aktivnostih. Zelo družaben, rad ima srečanja, ima veliko prijateljev, mora imeti ljudi, s katerimi se lahko pogovarja, in ne mara samotnih dejavnosti, kot so branje, učenje in razmišljanje. Namesto tega ima tipični ekstravert raje navdušenje, rad tvega, pogosto deluje v trenutku in je na splošno precej aktiven. Takšen človek ima rad praktične šale in ima običajno odgovor na vse.Introvert je ponavadi tih in premišljujoč. Je zadržan in oddaljen, razen do intimnih prijateljev, ponavadi načrtuje in običajno ni impulziven. Takšni ljudje imajo raje urejen obstoj, dobro obvladujejo svoja čustva in so bolj pasivni kot agresivni. Na splošno zanesljivi, čeprav nekoliko pesimistični, tipični introverti redko izgubijo živce in ponavadi dajo veliko vrednost etičnim standardom
• Nevroticizem: Visoke ocene kažejo na močno čustveno labilnost in prekomerno aktivnost. Ljudje z visokimi rezultati so ponavadi čustveno prevečodzivni in imajo težave pri umirjanju. Takšni ljudje se pritožujejo nad nejasnimi somatskimi motnjami in poročajo o številnih skrbeh, tesnobahindražilnih čustvenih občutkih. Pod stresom se lahko razvijejo nevrotične motnje. Visoki rezultati ne preprečujejo, da bi takšni ljudje ustrezno delovali v družini in v službi.



Obe teoriji sta ključni za razumevanje osebnostnih lastnosti in se pogosto uporabljata v psiholoških raziskavah in aplikacijah. Če želite izvedeti več o svojih osebnostnih lastnostih in uporabiti znanstveno podprte vprašalnike, me kontaktirajte za strokovno svetovanje in natančno interpretacijo rezultatov.

Viri:

• Goldberg, L. R. (1992). The development of markers for the Big-Five factor structure.
• Eysenck, H. J. (1991). Dimensions of personality: 16, 5 or 3? Criteria for a taxonomic paradigm.
• Škabar, P. (2024). Prosojnice s predavanj Teorije in modeli osebnosti, Fakulteta za uporabne družbene študije