Kognitivno-Vedenjska Terapija (KVT)
Za očeta kognitivno-vedenjske terapije štejemo Aarona Becka, ki je izraz predstavil v 1960-ih. Kognitivno-vedenjska terapija je strukturirana, didaktična in ciljno usmerjena oblika terapije. Pristop je neposreden in praktičen, pri čemer terapevt in klient aktivno sodelujeta s ciljem identifikacije in spremembe nezaželenega vedenja in/ali mišljenja.
Kognitivno-vedenjska terapija se je izkazala za učinkovito terapevtsko metodo v številnih študijah duševnih motenj vključno z zdravljenjem depresije, anksioznih motenj, motenj hranjenja, zlorabe substanc in osebnostnih motenj.
Kognitivno-vedenjska obravnava bičajno traja od 3 do 6 mesecev, klienti pa se srečanj udeležujejo tedensko ali enkrat na dva tedna. Večina terapevtov, ki izvajajo kognitivno-vedenjsko terapijo, terapijo prilagodi specifičnim potrebam vsakega klienta, posledično pa je tudi trajanje kognitivno-vedenjske obravnave različno od primera do primera.
Psihoanaliza
Psihoanaliza, ki jo je v 1800-ih razvil Sigmund Freud, se osredotoča na nezavedne procese in pretekla doživetja.
Psihoanaliza se v svoji osnovi osredotoča predvsem na vpliv nezavednih sil, kot so zatrti impulzi, notranji konflikti in travme iz otroštva, na duševno zdravje klienta. Psihoanaliza si kot terapija prizadeva doseči temeljne spremembe v posameznikovi osebnosti, tako da raziskuje transfer med klientom in terapevtom in skozi tega interpretira nezavedne konflikte, ki so povzročili posameznikovo nevrozo. Metode, ki se uporabljajo za dosego tega cilja, so prosta asociacija, analiza sanj, analiza odporov in obramb ter delo s čustvi.
Psihoanalitična obravnava lahko traja od nekaj mesecev do nekaj let in je vselej prilagojena posameznikovim potrebam, željam in ciljem.
Razlike med Kognitivno-vedenjska terapijo in Psihoanalizo
Poleg teh dveh pristopov pa obstajajo tudi druge terapevtske paradigme, kot so vedenjska terapija, humanistična terapija in sistemsko usmerjena terapija. Vsak pristop ponuja edinstvene perspektive in metode za reševanje izzivov in težav posameznika.
Ko se odločate za terapevtski pristop, je ključnega pomena razumeti, da ni enega samega pravilnega načina reševanja težav. Vsak posameznik je edinstven, zato je pomembno najti terapevtski pristop in posledično terapevta oz. svetovalca, ki najbolj ustreza vašim potrebam in željam.
VIRI:
Chand SP, Kuckel DP, Huecker MR. Cognitive Behavior Therapy. [Updated 2023 May 23]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2023 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470241/
FRIEDMAN, LAWRENCE (2006). WHAT IS PSYCHOANALYSIS?. The Psychoanalytic Quarterly, LXXV(3), 689–713.doi:10.1002/j.2167-4086.2006.tb00054.x
2024 | Vse pravice pridržane | Mentalno zdravje
Izdelava spletnih strani: Kokos Agency